Pogledam jo in čudim se,
Bog si je res čas vzel,
ker gledam jo dve uri že,
a dela se “kao” ne ve.
Pogledam jo, zdaj že ve,
ta nasmešek zame je,
nagajiv in nalezljiv.
Počutim se, kot da bi pil.
Ti si edina in blizu ni nobena,
če spet rodil bi se, bila bi moja žena.
Ti si edina, ustvarjena za mene,
brez aspirina mi glavobol odženeš.
Pogledam jo in čudim se,
druge so le kopije.
Njen okus vabi me,
diši kot med in jagode.
Pogledam jo, vem, da ve,
slišim njeno dihanje.
Njen nasmeh pa je kriv,
počutim se, kot da bi pil.