Res ne vem, kaj mi je danes,
da se mi kar vse smeji.
Vse po vrsti bi objemal,
ker se iz obrazov smeješ ti.
Vidiš, oblaki spet nosijo tvoje uhane.
Še lutke v izložbah veselo navijajo zame.
Napad ljubezni me drži za vrat.
Naj ta pomlad, ki mi zdaj polni dušo
ostane vedno tu doma.
Res ne vem, kaj mi je danes.
Počutim se kot bog in vrag.
Pločniki so čudno srečni.
Nosijo me skozi zrak.
Vidiš, drevesa si z vetrom frizure krojijo.
Deset pa deset je, in ure se glasno smejijo.
Napad ljubezni me drži za vrat.
Naj ta pomlad, ki mi zdaj polni dušo,
ostane vedno tu doma.