Črna levinja na brisači leži,
preko svojih hribčkov gleda moške kot smeti.
Zavidam brisači, ki očitno dobro ve,
kako je fajn v dolinah, kamor nihce ne sme.
Nisem ji pokazal, da sem bil pripravljen dat’
svojo duso polno sarma, svojo pozno pomlad.
Umival bi ji noge in sprehajal bi ji psa…
Naenkrat mi je glasno rekla:
“Mentol bombon!”
Narava mi je dala par uses in par oci.
Stiri price, da je res bombon, kar si zeli.
Noce plesanja do zore z vrtnico v zobeh.
Noce jastoga na zaru, tepihov po tleh.
Ce bi brala moje misli,
bi me b’lo posteno sram.
Svoje najbolj skrite care sem ponujal ji zaman.
Skuhal bi ji vampe, polakiral bi parket.
Vsako noc bi ji pod oknom brenkal nas sekstet.
Mentol bombon, mentol bombon!
To je kljuc od srca nase Ilonke!
Sedem kilometrov plaze. Ni crpalke, ni trafik.
Kup nesrece in brisaca. Maza in glavnik.
Kje naj najdem zdaj bombone?
Sonce je ze padlo dol.
Grem lovit, kot ponavadi, babice tja na pomol.