Sedem let po svetu sam sem vandral,
pravo srečo med ljudmi iskal,
sedem let v dvomu sem ostajal,
vsak dan upal, vsak dan trepetal.
Sedem let sem taval po tujini,
tujih krajev in ljudi se bal,
sedem let sem sanjal o družini,
a nazadnje tole sem spoznal:
Najlepše je doma, med mojimi ljudmi,
vse drugo sanje so, nastale sred noči.
Najlepše je doma, tam, kjer sem se rodil,
tu rad užival bi do konca dni.
Sedem let je malo v življenju,
a veliko, če dom zapustiš,
sedem let dal sem hrepenenju,
da objel spet svoje bi ljudi.
Sedem let sem pred resnico bežal,
upal, da drugod mi lepše bo,
sedem let bila je dolga cesta,
ki vodila me je spet domov.