Ej, Domen, daj, daj mi povej,
ne čudi se, nikar se ne smej,
rada bi zvezda bila, žarela kot ti,
kaj naj nar’dim, da bom kot ti?
Ej, Zoja, res si majhna kot miš,
a vedi, kar globoko v sebi želiš,
vesolje ti da in čudež rodi,
da zvezda si, ki žari.
Nikoli ne dvomi v to kar počneš,
a kaj ti razlagam, to itak že veš.
Ujemi sanje, verjemi vanje
vase in svoj stil,
vsem daj na znanje, da le garanje
pripelje te na cilj.
Ujemi sanje, verjemi vanje,
zmagaj, postani as,
bodi zvezda in povzdigni svoj glas,
ne nehaj pritiskat na gas.
Ej, Zoja, povej, ti jasno je zdaj,
ko enkrat zrasteš, poti ni nazaj.
Če v sebe verjameš in si želiš,
vse dobiš, kar želiš.
Nikoli ne dvomi v to, kar počneš
in loči, kdaj sonce je in kdaj dež.