Si bla lepa kot lotosov cvet,
ko si tekla gola po pesku, te je blo tako dobro objet,
ko si se vrtela v zraku, sem te gledal v krošnjah dreves,
ko si tiho sanjala ptice, si znala letet.
Oči imaš suhe kot meduze na soncu,
na odprtih ustih pajčevino in na njej polno mušic,
če te ne bi vsak dan polakiral, bi ti koža že razpadla,
v laseh ti gnezdijo miši in iz čela poganja plevel.
Ko si bla živa, si bla lepa kot lotosov cvet,
ko si tekla gola po pesku, te je blo tako dobro objet,
ko si se vrtela v zraku, sem te gledal v krošnjah dreves,
ko si tiho sanjala ptice, si znala letet.
Zadnja dva mesca razmišljam, da bi te polil z bencinom in sežgal,
ta vonj razpadajočega mesa me uničuje iz dneva v dan,
mogoče bom na pumpi dobil dišeče smrečice in te nafilal,
o, ne, saj nimam niti igle, da bi te potem nazaj sešil.
Lalalalala …
Zdej sem se odloču, da bom zate boljše skrbel,
v lase ti bom nasipal strupa za miši in iz čela potrgal plevel,
pajčevino bom vsak dan očistu in natoču sveže vode v luknje od oči,
te že vidim, kako si spet lepa in po smrečicah dišiš.
Spet si lepa kot lotosov cvet,
ko tečeš gola po pesku, te je tako dobro objet,
ko se vrtiš v zraku, te gledam v krošnjah dreves,
ko tiho sanjaš ptice, znaš letet.