Že cel dan se vlečem gor in dol po sobi , vreme je butasto, na tv ni nič, za it spat je prezgodaj,
sploh pa niti ne bi imel kaj sanjat, ker se mi že odkar sem vstal ni nič zgodilo.
in dolgčas, dolgčas, nič se mi ne da, počutim se škifo in sam sebi sem že siten, in sploh ne vem, zakaj me nihče ne ubije
Ponoči je v kopru padal sneg in jaz sem sanjal tvoj vrat, kako se ježi pod mojimi rokami
ponoči je v kopru padal sneg in jaz sem sanjal tvoj vrat in tvoj utrip na moji dlani
Boljše, da grem ven, mogoče bom koga srečal, sicer pa fizična aktivnost bojda dobro de v takšnih situacijah. jasno zunaj ni nobenega, par bebavih fac, ki srebajo pivo… in to naj bi bilo mesto s 30.000 prebivalci .. mislim, kaj dela folk? gledajo telenovele al štrikajo al kaj, zdaj se mi fali samo še protipehotna mina kakšnega psa, ki je jedel vegetarjansko kosilo.
mogoče je še prezgodaj, zna bit, da bo prišu kdo po desetih, ampak v bistvu se mi niti ne da
čakat in tu pit pivo sam kot zadnja mona
Ponoči je v kopru padal sneg in jaz sem sanjal tvoj vrat, kako se ježi pod mojimi rokami
ponoči je v kopru padal sneg in jaz sem sanjal tvoj vrat in tvoj utrip na moji dlani (ti na moji dlani…)