Po zgledu najboljšega benda iz Knežaka,
smo naredili en komad, za Zmelkoowa junaka.
Je Švoh kot poljsko pivo in hiter kot raketa
in skoči v daljino 3m brez zaleta.
Smo šli biciklirat od Izole do Kopra
in smo skoraj ostali brez Žareta basista.
Na levi strani morje, na desni je b’la cesta,
nad nami nebo, nad njim pa nebesa.
Na rexu je Žare ‘zgubil ravnotežje,
na ravnem odseku je zgrmel dol na skale.
Je b’lo tam eno dete v cvetu pubertete,
je brez modrčka ležala na brisači od tete.
Več kot spijemo, boljši smo in lepše ‘zgledamo.
Je gravitacija melon ukrivila Žaretu pogled
in je pista pod njim ‘zgubila pravo smer.
Še srečo je imel, da je padu na glavo,
njemu ni b’lo nič, malo je okrušu skalo.
Medtem pa je Damjan povozu Madžara,
ki je vijol’často opečen, menjal gumo ves nesrečen.
Jaz sem pa zgazu cel taborniški vod,
s kazalci v zraku so iskali zahod.
In naj še kdo reče, da je pri tabornikih varno,
varen si samo, če počivaš doma.
Zgodba je izmišljena, a to sploh ni važno,
le po nauku se vidi kol’ko pesnik velja.
1 2 5 7 9