Bil je čas poletja, vroče je bilo,
bil osamljen sem, nikoli še tako.
Kar naenkrat ona pristopila je
in mi poklonila breskvice.
Tvoje breskvice osvajajo me,
sladke so kot med,
lepše so kot cvet,
tvoje rdeče sladke breskvice.
Žal odšlo poletje res prekmalu je,
ni več sladkih breskvic, ni več niti nje.
Komaj čakam, da s poletjem vrneš se
in s seboj prinese breskvice.