Zdaj živim, kot žena hoče,
a srce tako mi noče,
žal ne morem več drugače,
zvito me je ulovila,
dva otroka mi rodila
in me nase priklenila.
Zdaj živim kot žena hoče,
a srce tako mi noče,
obrača me, za nos me vleče,
vse tako je, kot mi reče,
zadnji tolar iz žepa zvleče,
gospodar je moje sreče.
Delam, delam, a ničesar nimam,
prazni žepi, jaz se ne sekiram,
kaj me briga za denar,
raje reven sem kot star,
bolj živim kot kakšen milijonar,
kaj me briga za denar,
raje sem pijan kot star,
bolj živim kot kakšen milijonar.
V soboto, v soboto cela vas bo pela,
vse do zore vino pila, ko se bova vzela,
najina sta srčka dva se od ljubezni vzela,
naj to vidijo, srečna sva vesela.
V soboto, v soboto cela vas bo pela,
vse do zore vino pila, ko se bova vzela,
ko bo ura polnoči, pa se bova skrila
in morda čez leto dni sinka že povila,
ko bo ura polnoči, pa se bova skrila
in morda čez leto dni sinka že povila.
Dalmatinka moja si bila,
dolgo vroče me poljubljala,
od belega Triglava
pa vse tja do Jadrana.
Dalmatinka, komaj čakava,
da se bova znova ljubila
od belega Triglava
pa vse tja do Jadrana.
Lumpa, lumpa, lumparija
srcu mojem strašno prija,
ko se poje, ko nazdravi,
še bolezen se pozdravi.
Lumpa, lumpa, lumparija,
vse za šankom se odvija,
ko sem srečen, ko me zvija,
zmeraj lumparija.
Dia, dia, diamante,
prstan iz zlata,
kupil jaz bom, draga, zate,
če boš rekla da.
Dia, dia, diamante
in dva bisera,
ti boš, draga, cesarica
mojega srca.
Naj se sliši, naj se ve,
ljubil sem nocoj obe,
ena mi srce je dala,
druga se je le igrala,
naj se sliši, naj se ve.
Naj se sliši, naj se ve,
ljubil sem nocoj obe,
pa če ena bo zbežala,
druga mi bo še ostala,
naj se sliši, naj se ve,
pa če ena bo zbežala,
druga mi bo še ostala,
naj se sliši, naj se ve.