Se spominjaš, mala, te noči,
v belem plašču stala si,
na nebu so žarele zvezdice?
Le ena vedela je, da
čutila isto sva oba,
ko sva v daljavi vlak zagledala.
Na peronu stala sva
brez moči, zasanjana,
zadnjič se v oči pogledala.
Šestnajst let ti je bilo, noč in zvezdice,
v belem plašču v slovo si poljubila me.
Šestnajst solzic reklo je, da ne vrneš se.
Beli plašč bo spomnil me nate.
Dolga pisma si pisala mi
in upal sem, da prideš ti,
da sanje s tabo vrnejo se mi.
Le sanje so ostale mi
na beli plašč in na noči,
ko sva ljubila se pod zvezdami.
Na peronu stala sva
brez moči, zasanjana,
zadnjič se v oči pogledala.