Lepo mi je,
ko diši mi lipa ob poti,
ko breg zasije od tisoč belih cvetov.
Lepo mi je,
petja ptic korak moj ne moti,
že vedo,
da prihajam spet domov, domov.
Ne rišite življenja v temnih barvah mi nocoj,
ko lun’ca se z neba smehlja,
ko z vami sem vesel doma.
Ne pravite, da sreče ni,
da vse je laž in boj.
Naj s pesmijo glasno povem,
da srečen sem.
Lepo je tu,
ko nam mati mizo pogrne
in iz kleti oče poln prinese bokal.
Lepo je tu,
ko moj dom spomine razgrne,
enkrat bom,
oj, za vedno tu ostal, ostal.
Ne rišite življenja v temnih barvah mi nocoj,
ko lun’ca se z neba smehlja,
in praznik je pri nas doma.
Ne pravite, da sreče ni,
da vse je laž in boj.
Naj s pesmijo glasno povem,
da srečen sem.