Nekoč med nas je prišel Franci,
bil je pravi fant od fare.
Pomnili bodo zanamci,
kdo nam sunil je hektare.
Skrbel za rodnost je dežele,
skrbno pasel svojo čredo,
krave, ovce so verjele
na častitljivo mu besedo.
Adios, Buenos Aires,
adios, Argentina.
Krušna mati si mi bila,
nalila čistega mi vina.
Požegnal mnoge je zabave,
od tam naravnost v nebesa.
Z dekleti imel je le težave,
popeljal krepka je telesa.
Kot rad dejal je ta naš Franci,
izgine naj nesnaga rdeča,
vrnite se moji pregnanci,
vaš nasmeh je moja sreča.
Junaška kri bo spet zapela,
od Rima do Berlina brez meja.
Božja bo kazen doletela
zlodeja hlapca Jerneja.