Veter me zbuja
WernerVse, kar lepo je na svetu, zate sem čuval,
večkrat rad bi ti rekel: »Rad te imam!«
A vedel sem, da se ljudje bi mi smejali,
saj veš, da si ti gospodova hči. Le ribič sem jaz.
Ostarel sem od morja in vina,
sam, osamljen, brez hčere in sina.
In kdo bo ob meni, ko sonce zašlo bo?
Kdo bo takrat me, ljubljena moja, spremljal v raj?
Veter me zbuja, a meni si tuja
in naj me odnese na stene, zlomi me naj.
Zlomljeno dušo v sebi sem skrival,
a jaz sem človek, ki za ljubezen vse bi ti dal.
večkrat rad bi ti rekel: »Rad te imam!«
A vedel sem, da se ljudje bi mi smejali,
saj veš, da si ti gospodova hči. Le ribič sem jaz.
Ostarel sem od morja in vina,
sam, osamljen, brez hčere in sina.
In kdo bo ob meni, ko sonce zašlo bo?
Kdo bo takrat me, ljubljena moja, spremljal v raj?
Veter me zbuja, a meni si tuja
in naj me odnese na stene, zlomi me naj.
Zlomljeno dušo v sebi sem skrival,
a jaz sem človek, ki za ljubezen vse bi ti dal.