Padla si na tla, me oklenila,
da ti oprostim, si me rotila.
Pa ne morem, ne,
ker si preveč ranila srce.
Stojiš pred mano kot pred Bogom,
svoje grehe si priznala,
prodala svojo si ljubezen,
naju si izdala.
Obrnem glavo stran,
priznam, predajam te usodi.
Le pojdi, ne obračaj se,
jaz nisem ta, ki sodi.
Padla si na tla, me oklenila,
da ti oprostim, si me rotila.
Pa ne morem, ne,
ker si preveč ranila srce.
Padla si na tla in zajokala,
s solzami v očeh poljub mi dala,
gledala sva se,
še zadnji čas ustavil se je.
Zate trdna stena bil sem, ko rabila si,
prav zato prevara me tako močno boli,
a srce ne dovoli, da bi pozabil te,
v vsakem je kotičku skrito tvoje še ime.