Ne pustite mi, prijatelji,
da mi vino dušo zastrupi
in spomine mi vzame,
mi prekrije stare rane,
rane, ki jih nič ne ozdravi.
Skrila mi je sonce iz neba,
ječa moje duše in srca,
pa sem samo ruševina,
le pijanec s čašo vina
v roki, ki je njo objemala.
Hej, usoda, moja mačeha,
vzela mi je radost iz srca,
ko naprej ta me ubija
in s solzami me opija,
z njo mi sreča je ukradena.