Če najina se pot konča
WernerKolikokrat sem v nočno nebo ihtel,
prosil bogove, da bi ljubiti smel.
A nema noč le hladno sijala je,
zvezde v naročju svojem držala je.
Če najina se pot konča,
če tvoje me srce izda,
življenje naj okameni
in ptica onemi.
Če najina se pot konča,
če tvoje me srce izda,
kje zopet vero naj dobim,
kako naj preživim?
Našel sem te, ko nisem te več iskal
neke noči, ko v solzah sem sam zaspal.
Nežno vzela obraz si mi v dlani,
rekla, da k meni prideš, ko se zdani.
prosil bogove, da bi ljubiti smel.
A nema noč le hladno sijala je,
zvezde v naročju svojem držala je.
Če najina se pot konča,
če tvoje me srce izda,
življenje naj okameni
in ptica onemi.
Če najina se pot konča,
če tvoje me srce izda,
kje zopet vero naj dobim,
kako naj preživim?
Našel sem te, ko nisem te več iskal
neke noči, ko v solzah sem sam zaspal.
Nežno vzela obraz si mi v dlani,
rekla, da k meni prideš, ko se zdani.