Zaupam ti. Čarobna misel, vsem dobro znana,
kakor nevidna nit v dve besedi vtkana.
Kot tanka vez, ki jo moramo krepiti,
če zmoremo ljubiti.
Včasih se izgubimo, izberemo napačno pot,
ne vidimo več pravih vrednot,
a že dve besedi ustvarita v tem svetu praznine
znan občutek, ki ne mine.
Ko tišina joče in gradi mogočen zid,
naj pogled srca odkrije nov dotik,
saj ljubezni žarek ni ugasnil, je le skrit,
v hudi zmedi išče stik in tisti dve besedi.
Molk je prepad, prave besede so most,
tako preprosto, ampak to je vsa modrost.
Ko odnos boli in se zdi, da so skupne poti končane,
nov pogovor celi rane.
Ko tišina joče in gradi mogočen zid,
naj pogled srca odkrije nov dotik,
saj ljubezni žarek ni ugasnil, je le skrit,
išče stik topline in lepote.
Neodvisen si takrat, ko znaš in zmoreš sam,
a imaš za vse ljudi odprto dlan,
ko so tvoje sanje tudi delček drugih sanj
in preženeš komu zvok samote.