Ogenj v meni še vedno žari,
sam sem ostal in z drugim si ti,
dal sem ti dušo in sanje vse,
a drugemu dala si svoje srce.
Bila si kakor neutrgan cvet,
vroča kot ogenj, hladna kakor led.
Pred tabo so klečali prav vsi,
a le mene si ljubila ti.
Kako pozabim naj te tvoje oči,
kako pozabim naj vse dolge noči,
ko sva o sreči skupaj sanjala
in ljubezen večno sva našla.
Ogenj v meni še vedno žari,
sam sem ostal in z drugim si ti,
dal sem ti dušo in sanje vse,
a drugemu dala si svoje srce.
Boli me v duši – zdaj sem sam ostal,
svoje srce ne bom nikomur dal.
V meni upanje še zate tli
in boril se bom, da se vrneš ti.
Kako pozabim naj te tvoje oči,
kako pozabim naj vse dolge noči,
ko sva o sreči skupaj sanjala
in ljubezen večno sva našla.
Ogenj v meni še vedno žari,
sam sem ostal in z drugim si ti,
dal sem ti dušo in sanje vse,
a drugemu dala si svoje srce.
Ogenj v meni še vedno žari,
sam sem ostal in z drugim si ti,
dal sem ti dušo in sanje vse,
a drugemu dala si svoje srce.
V sebi čutim – ko pade noč,
ti še vedno sanjaš z menoj.
Dobro veš, vedno čakal te bom,
če me ljubiš še, vrni se nocoj.
Ogenj v meni še vedno žari,
sam sem ostal in z drugim si ti,
dal sem ti dušo in sanje vse,
a drugemu dala si svoje srce.