Ne budi me ob polnoči
Vili ResnikNa križišču belega neba,
tiho čakam, da se vrneš k meni,
tvoj poljub spet nežen kot nekoč,
posušil bo solze, jih pregnal v noč.
In nekdo mi pesem staro zdaj igra,
tiho naskrivaj, da komaj slišim jo,
le spomin za vedno bo ostal,
z mano čaka, da pozabim te.
Ne budi me ob polnoči,
o – o – o ne budi me,
naj pozabim te…
tiho čakam, da se vrneš k meni,
tvoj poljub spet nežen kot nekoč,
posušil bo solze, jih pregnal v noč.
In nekdo mi pesem staro zdaj igra,
tiho naskrivaj, da komaj slišim jo,
le spomin za vedno bo ostal,
z mano čaka, da pozabim te.
Ne budi me ob polnoči,
o – o – o ne budi me,
naj pozabim te…