Med leti so luknje, spomini bledijo,
a ti še ostajaš, ko oči mi zaspijo.
Pravijo: mine.
Premlad in neumen sem delal napake,
počasi dojemam, da ni ti enake.
Pravijo: mine.
Še zdaj ne vem, zakaj me vleče spet nazaj
na tebe kot magnet, da moram te objet’.
Še zdaj ne vem, zakaj je isto kot nekoč,
ko sva prespala dan, da bi bedela v noč.
Še zdaj ne vem, zakaj.
Še zdaj ne vem, zakaj.
Srce je nemirno, a vzhičena glava,
le upam lahko še, da je kaj med nama.
Pravijo: mine.
A ti si še lepa kakor poletje,
koža je tvoja kot mlado cvetje.
A ti si še lepa kakor poletje,
koža je tvoja kot mlado cvetje.