Dolgo vroče poletje zdaj ostaja le spomin,
ki še vedno me zbuja sredi noči.
Najina simpatija taka kot školjka z obale morja
čaka v pesku, da zopet ji prisluhneva.
Sonce poletja še v meni gori,
morja in cvetja srce si želi.
Nosijo krila galeba me tja
daleč, kjer je on, moj ljubljeni, doma.
Sonce poletja izgublja sijaj,
morja in cvetja ne bo več nazaj.
Vroča ljubezen poletnih noči
dolgo še gori, še tja v jesenske dni.
Tople julijske so noči bile vse polne zvezd,
ko sva skupaj čakala jutranji svit.
Noro sva se ljubila, a še tedaj nisva vedela, da
se ljubezen ta s tem poletjem ne konča.