Ko bila sem punčka mala,
svet je bil kot pravljica.
Kot dekle sem pa jokala,
tebe sem obsojala.
Zdaj razumem te, mamica,
zakaj jokala včasih si skrivaj.
Nisem tvojih solz brisala.
O, da bi vsaj vprašala te, zakaj.
Zdaj razumem te, mamica,
trpela v kletki zlati zame si.
Darovala mi cvet najlepših let,
plačevala, da bi lepši bil moj svet.
Vzemi, mami, košček sreče,
naj zaceli rane čas!
Zaslužila si, da ljubiš
in si ljubljena kot jaz.