Pomlad se prebudila je,
trobenticam zvončki pojo.
Dekletom fantje pod večer
na sredi vasi zapojo.
Že dolgo sva zagledana,
o tem že vsi govore,
skrivaj si pomežikneva,
če srečava se kje.
Le tebi sem namenjena,
le tebi dam srce.
Pod mojim oknom se lojtrca skriva,
zaljubljena si le eno želiva:
“Nekoč, ko lunca na nebu zasije,
prišel boš k meni ti vasovat.”
Sem na večer zasanjana,
vse misli so moje s teboj.
Ob oknu čakam na skrivaj,
morda mi zapoješ nocoj.