Zavel je veter prek livad
in z njim je spet prišla pomlad,
že prva mavrica žari,
aprilski dežek jo rosi.
Napil se novih bom moči
iz teh dišečih, sončnih dni,
na delo polje kliče spet
in sadovnjak gre v cvet!
Pobelili so zvončki breg
kot bi zapadel prvi sneg,
zazdi se mi, da čas vrti
nazaj se tja v otroške dni.
Vsem nam poznajo leta se,
pomlad pa vedno mlada je,
ko včasih upanje izgubiš,
spet z njo nazaj ga dobiš!
Kako veselim se
teh sončnih dni,
ko iz puhtečih brazd
bo gnala nova rast!
Na hribčku pa trta
se že solzi,
a v meni ljubezen
pomladna gori!