Včasih je bilo lepo, vse je kot po maslu šlo,
prav nič nam ni bilo težko.
Prebedeli smo noči in plesali brez skrbi,
domov se zjutraj vračali.
Včasih sem pod oknom pel, ljubici srce ogrel,
potem pri njej zaspat sem smel.
Punce lepše so bile, pristne, nič namazane,
ob fantih so zardevale.
A danes je ta svet tako drugačen,
moderno je, da zase vsak živi.
V srcih sonca ni, le dan oblačen
in vedno manj je radostnih ljudi.