Priznal bi ti, da pogreje me nežen tvoj nasmeh,
da rad na rdeče ti ustnice bi napisal greh.
Priznal bi ti, da mi zadišiš kot pomladni dan,
priznal, da rad bi zaljubljeno božal tvojo dlan.
Jaz nisem on, ki sanjaš ga v nočeh,
sem le prijatelj za solze v težkih dneh.
Pri meni bediš in njega si želiš,
ne slutiš, ne čutiš, da moj svet drobiš.
Priznal bi ti, da se včasih bi v tvojih skril laseh,
bi ob kaminu objet sedel s tabo kdaj na tleh.
Priznal bi ti, da za tebe le bi verjel lažem,
priznal bi vse, dal ti v dlan srce, a čutim, da ne smem.