Pogledal sem jo prav nežno, lepo,
a ona mi spet je zbežala.
Saj sem jo ujel, za roko prijel,
objeti pa je nisem smel.
Mi krajša noči, saj njene oči
nikoli miru mi ne dajo.
In pesmi za njo mi v srcu pojo,
a vem, enkrat moja bo.
Ljubezen je čudna stvar,
brez nje si le samotar.
Jaz dolgo sem z njo se mučil,
se mnogo pri tem naučil.
Ko enkrat srce pove,
ne moreš upreti se.
Pozabiš vse na svetu,
saj ona je prava le.
Mi krajša noči, saj njene oči
nikoli miru mi ne dajo.
In pesmi za njo mi v srcu pojo,
a vem, enkrat moja bo.
Sem mrežo razpel in z njo jo ujel,
zdaj pesmi le moje posluša.
Nič več ne beži, se rada smeji
in srečo z menoj deli.