Mi pa gremo na turnejo
spet za nekaj dni,
vsi domači dobro vejo,
zdaj pa heca ni!
Polni kovčki, instrumenti,
noša narodna,
zbogom dom, predragi moji
in Slovenija!
Dolgočasne sive ceste,
dolge so poti,
a če družba je vesela,
vse se potrpi.
Smeh prekrije hrup motorja
in cel kup težav,
važno, da je dobra volja
in da vsak je zdrav!
Srčen, pa malo trčen,
tak mora bit’ muzikant taprav’,
da bo vso noč do jutra
okrog igral, podnevi spal, o, ja!
Srčen, pa malo trčen,
le takšen je muzikant lahko,
tudi brez cvenka v žepu
povsod veselje trosil bo.
Zadnje takte odigramo,
pa na pot nazaj!
Dušo in srce razdamo,
pridemo še kdaj!
Novih tisoč kilometrov
spet do doma bo,
a za muziko domačo
nič nam ni težko.