Tekstovi.me

Pročitajte tekst Plima in oseka od autora: Urban Vidmar

Plima in oseka

Urban Vidmar
Jaz plima sem, ti oseka,
ko začnem, ti nehaš,
skupaj tu valoviva,
ne, ne, ne hitiva.
Na, na nebu, na, na morju je odtis
tvoje mehke kože,
na obali tam na skali pa je slan obris,
ene mokre rože.
Ko se prelijem nate,
preletijo jate
čez tvoje obline zlate,
potopim se vate, hej, daj, poglej.
Jaz plima sem, ti oseka,
ko začnem, ti nehaš,
skupaj tu valoviva,
ne, ne, ne hitiva.
Spijem celo te,
a se ne napijem,
čuvam zase le,
te v poljube skrijem.
Ko začneva, dobro veva, kdaj telo vzdrhti
pod dotikom mojim,
ko končava, midva sama, ti lepo zaspiš
pod vzdihom svojim.
Ko se prelijem nate,
preletijo jate
čez tvoje obline zlate,
potopim se vate, hej, daj, poglej.
Jaz plima sem, ti oseka, …
Fina plima, ki obema prija,
fina plima adrenalina,
fina plima, ki obema prija, plima.
Fina balerina, buona sera, signorina, ko igra le mandolina,
ti si, ti si moja plima.
Fina balerina, buona sera, signorina, ko igra le mandolina,
ti si, ti si moja plima.
Ko se prelijem nate,
preletijo jate,
hej, daj, poglej.