Naravnost v oči me gleda flaša,
edino ona me še kaj prenaša.
Ti si ravno šla in zjutraj te ne bo,
najbrž se bom zjokal, ko bo sonce vzšlo.
Naravnost v oči me gleda slika,
tam na njej se roka te dotika.
Sram me je, da si me v dušo ranila,
a sem ti hvaležen, da si sploh bila.
Tako lepo si me edino ti ubila.
Tako lepo me spremenila.
Tako lepo si me edino ti ubila.
Tako lepo sva se ljubila.
Obljubljal sem ti nekaj, kar ne znam dat,
prosila si me, da bi te imel rad.
Sej sem te imel, a pokazat nisem znal
k drugim sem bežal, ljubezni sem se bal.
Jokam prvič, dal bom vse iz sebe,
vseeno mi je, jokam zaradi tebe.
Znam bit sam, a ne bi rad ostal spet sam,
če se kdaj premisliš, nisem daleč stran.