Nisem novinar in nisem poet,
a večkrat te s peresom vpletem v svoj prazen svet,
nič se ne boj, ta svet je samo moj.
Nisem pisatelj in nisem kronist,
a tvoje se ime pogosto zapiše na moj list
in ti ne veš, da skozi mene greš.
Ostajam le skrivnosten junak,
tvoj Cyrano de Bergerac,
moja ljubezen išče varno skrivališče,
kot plaho misel med pomembnimi novicami
skrivam jo med vrsticami.
Ostajam le senca svojih sanj,
srce odpiram, a zaman,
moja ljubezen skrita je v molk zavita,
potuje z mano po poti večne bolečine,
navajena na zvok tišine.
Leta že gradim ta grad
praznih oken in brez vrat,
v njem živim, v njem sem ujet,
v njem pustil bom svojo sled,
v igri besed.
Ostajam romantičen junak,
tvoj Cyrano de Bergerac,
moja ljubezen slepa, žalostna, a lepa,
kaplja poguma zlita v morje hrepenenja,
žarek v temno noč življenja.
Ostajam le senca svojih sanj,
srce odpiram, a zaman,
moja ljubezen skrita je v molk zavita,
potuje z mano po poti večne bolečine,
navajena na zvok tišine.
Na, na, na, na, na, na, na,
na, na, na, na, na, na, na,
ostajam le skrivnosten bedak,
tvoj Cyrano de Bergerac.