Mam dve pesti, deset členkov, eno glavo,
pardon dve, sam eno tapravo.
Včasih nisem kle, k sm nekje drgje.
Mam jezik jeklen, mam sanje in za njimi grem.
Mam sranje, ampak se nasmejem in tko zgine vsak problem.
Mam prjatlov dost, k me majo radi.
Mam gospodično, me na kavo vabi,
kartico božično piše in me ne pozabi.
“Hej, Gabi. Hej, Gabi. Hej, Gabi, hej!”
Mam filozofijo v glavi, glavo v filozofiji.
Mam stavk v srcu, k mi pravi: “Ne ubiji.”
in srce, k zažari v melodiji.
Mam dva palca, ko pod njima zasrbi me.
Je treba plunt v roke, da se na linije življenjske prime.
Mam dve dlani, da se skrijem, kt da ni me,
da nč ne vidm, nč ne slišm, nč ne govorim,
sam sm sred tišine in kar naenkrat pol zmrazi me, da.
Vse, kar mam, je moja muska,
resnična čustva prelita na papir.
Vse, kar mam, je moja muska,
v mojem srcu ti boš bla za zmer.
Vse, kar mam, je moja muska,
resnična čustva prelita na papir.
Vse, kar mam, je moja muska,
resnična čustva, tle boš bla za zmer.
Mam radiator, k me greje,
k se zleknem lagano doma v miru.
Mam kolege, k se srečamo na piru
in spominov v glavi dost, k za večno jih uokveru,
življenje ceu pred sabo. Zakva bi se sekiru?
Mam ključ od avta, nimam še izpita,
zato bom mel probleme, če koreta od fotra bo razbita.
Mam pauc za okej, mam kazauc za naprej.
Mam rimo in iz rime se poveže tale stih:
“Mam dih k vdihujem, mam izdih k izdihujem,
mam polno vizij kako potujem.”
Mam ljubezen, k gori v temi, tko sveča,
mam dušo dvojčico in upam, da se jo kdaj sreča.
Mam goreča vprašanja, k plezajo, kokr bršljan na zgradbe.
Mam dost razlogov, da ti vlada pade.
Ma zajebavam, brate, nej vlada vlada,
če rada vlada, zapoj z mano.