Lublana in leto 20, mesto že spi,
ura je 1h zjutri, na trgu zvoni.
Sliši se krik v temi, umor se zgodi,
takoj naslednje jutro, telefon zazvoni …
Gospod inšpektor, mislm, da si morte ogledat tole,
nismo našli nič, razen listka in pištole,
hladnokrven umor, prizor je grozen,
zgodilo se je včeraj, priče vidle zjutraj, prepozen.
Ni sledov, ni očividcev ubistvu nimamo ničesar,
edino kar smo našli blizu, je ta adresar.
Sprva nič nenavdenga gospod,
ampak dejte oko skupi kaj sem not ne sod?
Vsa imena pisana so z pisavo isto,
a eno ni in to je bistvo!
To je ropar, to je sled tega zločina,
vrnila se je to je ona, kraljica noči …
Gvendolina!
Punca ma šarm, punca ma stil.
Punca ma temperament,
dej povej mi, punca, kdo je bil!
Cigare vonjajo iz bara, kjer igrajo jazz.
Čarli lastnik, mogu bi že zdavni v arest.
Preprodaja alkohola, ma dej pustmo tega,
zdej nam kraj pršepne, sodelaven kolega.
»Čarli mojster tvojga kova, sliši lahk vse sorte,
Gvendolina, povej ti kaj steče v aorte?«
»Bi gospoda kak kozarček?,« »Ne ovinkari, Charles,
to ni zabava, veš kaj se zgodilo danes!«
»Morilca mamo zuni, huda ura bije,
bla bo panika, če se po mestu to razlije.
Šefa mam za vratom, zdej sive celice odpri,
drugač sive celice, lahko odpremo mi.«
»Če bolje premislim se mi zdi, da na Betajnovi živi,
vendar pozor, temne sile obkrožajo te ljudi.«
»Temne sile, si slišal te norije,
imeli jo bomo v pesti, še preden polnoči odbije!«
Tole je Betajnova, vendar tu ni ničesar,
niti žive duše, gospod inšpektor!
Ste prepričani, da nam je dal Charles pravi naslov?
Prepričan, prepričan. Še kako prepričan. (strel)
Štef, moj Štef, dober dečko si bil.
A samo mrtva riba je tiha riba, saj veš kako zadeva gre.
Fantje zapakirite ga, vrgli ga bomo v Ljubljanco,
danes bo spal z ribami.
Lepa noč je fantje, to mesto bo naše!