Sem šel na Konjiško goro,
kjer rožice drobne cveto,
tam srečal sem mlado dekle,
le zanjo mi bije srce.
Pod skalno Konjiško goro,
kjer prvič zagledal sem jo,
za roke prijela sva se,
to srčne bile so želje.
Zdaj grem na Konjiško goro,
spomini me tjakaj ženo,
bo moje pošteno dekle,
le zanjo mi bije srce.
Zdaj prstan na roko ji dam,
srce ve, da rad jo imam
in dekle ljubiti me zna,
odslej bova srečna midva.