Jamajka, otok sonca in ožganih lic,
kjer nihče več ne pozna krivic,
kjer so solze košček peska.
Jamajka, kjer vsakdo pod sončnikom sedi,
kjer se sladkor, čaj in rum cedi,
kjer na palmah raste sreča.
Sreča skrita v modri dim cigar
naftnih milijonarjev,
ki gradijo v zatišju jaht
križ novih misijonarjev.
Mesečina, topla plitvina,
nežna glasba, gola telesa,
divji ritmi, ognjemeti.
To niso sanje, to je Jamajka.
Jamajka, plodna zemlja praznih radosti,
kjer za dolar se poljub dobi,
kjer nasmeh je kalna reka.
Jamajka, kjer plantaže grenki znoj poji,
kjer v predmestjih tih požar že tli,
kjer se dviga temna roka.
Roka, ki se stiska v trdno pest
žuljavih krmarjev,
dolgo sužnjev belih prašnih cest
vseh tujih gospodarjev.
Jamajka, to je Jamajka,
tudi to je Jamajka, to je Jamajka, …