Nad Zemljo luč ugaša se,
nemir v meni zbuja me.
Od daleč slišim mamin jok
in puške pok njenih otrok.
Kdo levo je in desno kdo,
zakaj se to sprašujemo?
Mostovi so porušeni,
duša človeška pa trpi.
Vsi skupaj stopimo,
premagajmo temo,
svet objemimo.
Naj zmaga smeh,
sonce v očeh.
Objemimo naš svet
z dlanmi v dlaneh.
Saj smo ljudje
s soncem v očeh.
Objemimo planet
z dlanmi v dlaneh.
Kdo levo je in desno kdo,
zakaj se to sprašujemo?
Mostovi so porušeni,
duša človeška pa trpi.
Po vsakem dežju se baje
sonce na vrh gore povzpne.
Z njim naj se vrne zlati smeh
in svetla iskrica v očeh.