Ti si le majhna ladja,
po glavi jadraš mi,
vse tvoje skrite vode,
zabrišejo sledi.
Tvoj vonj diši po morju,
dotik zatenast je,
prihaja iz t’me (teme),
neslišno luč prižge,
a jaz sem le dekle,
ki v kot zvečer zaspi.
Sanja te v temi,
v krogu se vrtiš vrtiš,
kot roj zvezd se zdiš,
kot zvečer zaspi,
sanja te v temi,
v krogi se vrtiš vrtiš
in od zvezd pijan
se ti zdiš.
In ko oči si manem,
tvoja senca mi zbeži,
ostane vonj po soli,
spominja me na dni,
ko sva v nebo kričala,
a prišel je že čas,
da skrijem svoj obraz,
da nočeš ti več me,
ker jaz sem le dekle,
ki v kot zvečer zaspi.
Sanja te v temi,
v krogu se vrtiš vrtiš
kot roj zvezd se zdiš,
v kot zvečer zaspi,
sanja te v temi,
v krogu se vrtiš vrtiš
in od zvezd pijan
se ti zdiš.
Od zvezd pijan,
od zvezd pijan,
od zvezd pijan se zdiš.
Da skrijem svoj obraz,
ker nočeš ti več me,
ker jaz sem le dekle,
ki v kot zvečer zaspi,
sanja te v temi,
v krogu se vrtiš vrtiš
kot roj zvezd se zdiš,
v kot zvečer zaspi,
sanja te v temi,
v krogu se vrtiš vrtiš,
kot roj zvezd se zdiš.
Od zvezd pijan,
od zvezd pijan.