Ob večerih še vedno potegne od morja
in jugo prebira srebrne valove.
Lahko bi lovila obrise obzorja,
poslušala prve večerne glasove.
Še vedno so polne terase poletja,
kozarci so polni hladne omame.
Ljubimci še iščejo topla zavetja,
le tebi ni več za poletje in zame.
Jeijeije-e-e-e
Saj veš, da ni res.
Ne odhaja poletje.
Saj veš, da ni res.
Lahko, da bom sama prespala na plaži,
in zbujala jutro kot glasni galebi.
Morda bom kričala: Nikar mi ne laži!
Na koncu verjel boš samemu sebi.
Odhajajo tvoje velike obljube,
lahko, da bežiš, lahko je izdaja.
Počasi pozabljam tvoje poljube.
Odhajaš le ti, a poletje ostaja.
Jeijeije-e-e-e
Saj veš, da ni res.
Ne odhaja poletje.
Saj veš, da ni res.
Odhajaš in brišeš za sabo vse slike.
Lahko, da bežiš, lahko je izdaja.
Počasi pozabljam tvoje dotike.
Odhajaš le ti, a poletje ostaja.