glasba: andrej žibert, besedilo: sandi kolenc
aranžma: the drinkers
vedno čaka le na noč, ko vsaka ptica spi,
v temačni ulici sameva, luna pot ji razsvetli,
sonca skoraj ne pozna, od nje bežijo še zveri.
v temačne kote skriva se, le senca vidi njen obraz,
nekje v srcu jo boli, ljubiti je nihče ne zna,
saj vsakdo zase misli: “najlepši si prav ti!”
v njej ubili so še zadnjo željo,
da sonce vidi njen obraz,
ljudje kot kruti ste insekti,
ona ne želi med vas!