Že od nekdaj me moj dedi
za malo punčko je imel.
Me skrbno čuval
in v objemu me pogrel.
Sva se smejala, hihitala,
veselo skupaj plesala,
na zvoke lepotice,
njegove harmonike.
Ko ona se oglasi,
spomine nate prebudi.
Si vedno govoril mi,
da z njo ta svet se lepši zdi.
In z njo na pot sem odšla,
v ta širni svet življenje imet.
Z nasmehom mahal si mi,
ponosen, da moj dedi si.
Nič več nisem punčka mala,
zdaj zase poskrbeti znam.
Hvaležna sem ti,
za vse, kar si mi predal.
Zvečer, ko sončece zaide,
jaz pridem k tebi na obisk.
Se bova zavrtela,
spomine obujala.