Mloda küra se odloči,
f friško gnezdo doj se poči:
“Zaj sen že zadosti zrela,
ka bi kakšno jajco mela.”
Eno vüro tak čepi,
no, pomalen doj tišči,
s škrampli prsa si potpira
pa na rit se koncentrira…
Drügo vüro tak čepi,
švic po perji se cedi,
krč lovi jo tijan f klün –
ali jajce neče vün…
Tretjo vüro tak čepi,
fse se v glovi ji vrti,
püto ma že čist pri riti –
ali jajce neče priti…
Te pa naednuk zropoče
pa zleti iz riti vroče,
kviški skoči bogi vrag:
“Mon ga! Mon ga! Kokodak!”
“Jajce! Jajce! Bog libleni!”
Celi kürjak zaj je jeni,
kokodaka s kota f kot,
ka priküri kcoj kokot.
Doj do gnezda stopi strogo,
no, pošlatne notri z nogo:
“Ka se, baba, sigdar dereš,
dere v gnezdo se posereš?”