sprašujem se jaz
sprašuje ves svet
zakaj ta usoda
je rabelj strasti
ki unici ljudi
ti življenje spremeni
v rokah držim ta prekleti papir
tisockrat že zmeckan
ki sporocil mi je
da ne bo te nazaj
bil nesrecen je slucaj
in ko odhajal si
si vrgel poljub mi z roko
a usoda hotela je
da to je bil poljub v slovo
ce lahko bi nazaj vrnila cas
bi vsak trenutek izkoristila zate
te poljubljala strastno
pozabila skrbi
a nazaj ni vec poti
in spet meckam ta papir
ga mecem vstran, poskušam pozabiti
a že jutri v rokah
spet držala ga bom
se solza bo utrnila k tlom.