Komaj čakam luno, da nasuje zvezde mi na oči,
bele, zlate, male in nasmejane.
Komaj čakam sanje, da narišejo se mi čudeži,
misli slane, gole in najine.
Plavajo nad mano, ko sanjam te.
Kličem te na vlak za dva,
v najino smer gre.
Naj te odpeljem visoko!
Na oblak za dva naju odpelje.
Sama na oblaku, ne pustiva dnevu, da se budi.
Vrtiljak trenutkov ukradenih.
Nove melodije, ki jih slišim prvič tako na glas,
ton ljubezni, zvoki zaljubljanja.
Zvezde le nad nama šepetajo zgodbe polnoči, ko sanjam te.
Kličem te na vlak za dva,
v najino smer gre.
Naj te odpeljem visoko!
Na oblak za dva naju odpelje.
Kličem te na vlak za dva,
v najino smer gre….
Ko se zdani ugasnejo slike, boža me sonca pozdrav.
Topel in lep ob meni še sanjaš, rišeš oblake za dva.
Kličem te na vlak za dva,
v najino smer gre.
Naj te odpeljem visoko!
Na oblak za dva naju odpelje.
Kličem te na vlak za dva,
v najino smer gre….