Mineva en in isti spomin,
sprašujem v nekaj nekam,
se zdi, da prazno je vse, na kar naletim,
brez prave oblike, pravih vsebin.
Zakaj in če kaj pa samo,
od dvomov utrudi se telo.
Naj nikdar ne pozabim,
da je vse tu zdaj prav,
je nekaj, za kar se porabil je čas,
ni bil izbrisan ali prodan.
Vem, lahko se izgubi
ta sijaj, pogled, smeh in strasti.
Vem, kaj potem sledi,
nemir, obraz, zakrit z dlanmi.
Mineva vedno drug spomin,
sprašujem, iščem v sebi, se zdi,
popolno je, na kar naletim,
ljudje, besede pravih vsebin.
Sedaj to znam, želim, je vonj,
ki se useda v telo.