Vse je isto kakor prej,
nič se nisi spremenil,
znova si pri stari cerkvi
tam do mesta dol zavil.
Bolj zase se držiš,
to je pravzaprav vse,
z njo te vidim vsako jutro,
delaš se, kot da ne veš.
Čutim, da ne upaš si,
da na duši ti ležim,
da si mano srečen bil,
da le moj objem je oblake prepodil.
Ukradi me nazaj vsaj za eno noč,
naj plamen dogori, kakor je nekoč.
Ukradi me nazaj, med prste me ovij,
ukradi celo me, k sebi me privij.
Ukradi me nazaj, ukradi me nazaj.
Vse je isto kakor prej,
zima pride, gre jesen,
upam le, da najdeva se,
kjer so ceste brez imen.
Čutim, da ne upaš si,
da na duši ti ležim,
da si mano srečen bil,
da le moj objem je oblake prepodil.