Na slovenski zemlji jaz sem se rodila,
v kri in gene že ob rojstvu sem dobila
polko (polko), polko (polko).
Bolj sem rastla, bolj mi dobro je zvenela
in na plesu vedno sem si zaželela
polko (polko), polko (polko).
Taka sem mladenka, prava sem Slovenka,
tud’ če mal’ drugače, naj bo po domače,
hočem polko.
Včasih govorijo duše mi prodane,
da poslušam to, kar je za stare mame,
polko (polko), polko (polko).
Jaz pa korenin ne mislim zatajiti,
hočem jo igrati, z vami jo deliti,
polko (polko), polko (polko).