Dober večer. Sva Slon in Sadež.
Kr kul slovenski duet,
ki šele pred kratkim
je postal kvartet.
Na začetku je blo fajn
in vse kul je blo.
Ampak ni trajalo dolgo,
pa vse u qrac je šlo!
Igrali smo na Metelkovi,
je pršu en pozer,
je reku da smo ful
in da on je menedžer.
Tip se je delu finga,
ampak sej vemo kakšna je stvar.
Prec ko smo se obrnili,
nam je v žepe tlaču dnar.
In od takrat…
In od takrat…
Od takrat smo komercialne pizde
Špilamo čist povsod,
sam da dnar bi nam dal.
Zadnjič naprimer skupaj
z Guštijem in Polono Kasal.
In zdej k smo tok slavni,
po osem jurjev mamo karte.
Igramo tud na stadionu,
če tam lih ni Simone Weiss.
Če hočem o sebi kej zvedet,
si kupim časopis,
tok duhovit sm v intervjujih,
da tudi nase nardim vtis.
In zadnjič mi je postalo jasno,
da sm kapitalistični grebator,
ko sm si šel kupit
svojo plato u Mercator.
In od takrat…
In od takrat…
Od takrat smo komercialne pizde.
‘Do zdaj skrbeli smo za šalo in zabavo,
a prihranili smo za konec tisto pravo.
Zato za koncem pesmi ansambel vam izda,
da najlepša pesem, je tista iz srca.’
Zdej smo mornarji
na prašni avtocesti.
Žalujoč za srci,
ki so se pustila zmesti.
In v posušeni steklenici
je vode le še za požirek,
ki naj ga spijemo takrat,
ko prišel čas bo za počitek.
Hodimo po poti,
ki vije se pred nami.
In kamorkoli pridemo,
smo tam še vedno sami.
Zato, ker smo že stari
in ne se sekirat,
ker sm jz prvi izmed vas,
ki gre to stvar sčekirat.
In od takrat (in od takrat)
In od takrat (in od takrat)
Od takrat smo komercialne pizde.