Na planoti travnati
sameva domačija stara,
pod vršaci snežnimi
visokega Kilimandžara.
Ko igram harmoniko,
me posluša cela vas,
prek Ruande, preko Konga,
veter nosi najin glas.
Naj bo Sahara al’ savana
od Zaira do Sudana,
tu živim, tu sem doma,
to je moja Afrika.
Afrika, Afrika, Afrika, Afrika
Afrika, Afrika, to je moja Afrika.
Tu ni doma slovensko pleme,
mamo pa vsaj lepo vreme,
rajš ko v megli v Ljubljani,
pojem v sončni si Botsvani.
In srce slovensk mi
vedno bolj na glas razbija,
ker v Afriki živi
prva slovenska kolonija.
Naj bo đungla al’ pustinja,
naj bo lev ali pa svinja,
tu živim, tu sem doma,
to je moja Afrika.
Afrika, Afrika, Afrika, Afrika
Afrika, Afrika, to je moja Afrika.
Odpovedal sem se domu,
da bom končno vladal komu,
plod tisočletnega je sna,
kolonija Afrika.
Afrika, Afrika, Afrika, kolonija Afrika,
Afrika, Afrika, Afrika, moja moja Afrika.
Moja, moja, moja, Afrika,
moja, moja, moja Afrika.