Gledam “folk” k’ spet prekmal’ nori,
saj je vendar vsaj še mesec dni,
lučke, smrek’ce vsepovsod, reklame vabijo ljudi
in znan napev v daljavi se vrti.
Jelenčke hitre, urne ima ta mož,
je praznik tu hitreje kot nekoč
in podležem tudi jaz, ker prav vse je na kredit,
ta “šoping virus” je zares hudič.
Včas’h smo šparal, pol na banko šli,
zdaj v hipermarket nos’mo “keš” vsi.
Voziček poln pri blagajni, to je naš edini cilj,
smo res vsa ta leta se za to boril?
Zdaj t’le živimo kot v Ameriki,
tempo, biznis, “brokerji”,
še prazniki zdaj niso tisto več,
kar so nekoč bili, še mal’ pa bomo vsi Johnny-i.
S 1.1. si oddahnem jaz, saj tud’ v decembru enkrat mine č’s,
a kaj, ko valentinovo že čaka, meni pa pojo,
za rojstni dan pr’jat’lji prav glasno.
Slovenskega naroda sin, se še zavedaš svojih korenin?
Le eno zdaj zapomni si, nikoli ne pozabi ti,
po žilah tvojih teče kranjska kri.